Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Wyoming je v torek razsodilo, da sta zakona o prepovedi splava, vključno s prvo izrecno prepovedjo tabletk za prekinitev nosečnosti v ZDA, v nasprotju z državno ustavo. Sodniki so s štirimi glasovi proti enemu pritrdili edini kliniki za splave v državi in drugim tožnikom, ki so izpodbijali zakonodajo iz leta 2022. Ironično je, da je odločitev temeljila na ustavnem dopolnilu iz leta 2012, ki so ga republikanci takrat uveljavili z namenom blokiranja reforme zdravstvenega sistema nekdanjega predsednika Obame, znanega kot Obamacare. Dopolnilo določa, da ima vsak polnoleten državljan pravico do sprejemanja lastnih zdravstvenih odločitev, kar je sodišče zdaj interpretiralo kot zaščito pravice do splava. Sodba pomeni velik udarec za republikanske prizadevanja v eni najbolj konservativnih zveznih držav, kjer so želeli popolnoma omejiti dostop do postopka, razen v izjemnih primerih posilstva, incesta ali ogroženosti življenja matere. Odločitev je presenetljiva tudi zato, ker so vse sodnike vrhovnega sodišča imenovali republikanski guvernerji, vendar so ti kljub temu sledili pravni precedenci in ustavnim določilom. Ta pravna zmaga zagotavlja, da splav in uporaba abortivnih tablet v Wyomingu ostajata zakonita, medtem ko se drugod po Združenih državah Amerike nadaljujejo ostri politični in pravni spopadi glede reproduktivnih pravic po padcu primera Roe proti Wadu.

Vrhovno sodišče Wyominga je odločilo, da sta dva zakona, ki prepovedujeta splav, vključno s prepovedjo splava z zdravili, neustavna, ker sta v nasprotju z zakonom iz leta 2012, ki ženskam zagotavlja pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi.

Socialdemokratska stranka (SPD) v nemški zvezni deželi Hessen je pravnici Frauke Brosius-Gersdorf podelila prestižno nagrado, s čimer so počastili njeno delo na področju ustavnega prava. Imenovanje Brosius-Gersdorfove je v preteklosti sprožilo precejšnje politične napetosti na zvezni ravni, predvsem znotraj vladajoče koalicije med socialdemokrati in konservativno unijo CDU/CSU. Njeni kandidaturi za položaj sodnice na zveznem ustavnem sodišču so namreč ostro nasprotovali v konservativnem taboru, kar je privedlo do dolgotrajnih nesoglasij v tisočdnevni črno-rdeči koaliciji. Podelitev nagrade s strani hessenske SPD velja za simbolno gesto podpore pravnici, ki se je sredi političnih prerivanj znašla v središču ustavno-pravnih debat. Nagrada poudarja njen prispevek k pravni državi in strokovno integriteto, ki so jo v stranki prepoznali kot ključno kljub preteklim političnim blokadam. Dogodek odraža notranjo dinamiko nemškega političnega prostora, kjer se kadrovska vprašanja v pravosodju pogosto prelevijo v širše strankarske konflikte.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ponovno izpostavil, da Kristijan Schmidt ni legalen in da njegove odločitve niso sprejemljive. Dodik je poudaril, da stabilizacija Bosne in Hercegovine ne bo mogoča, dokler ne bodo rešene vse Schmidtove odločitve, ki naj bi bile neustavne. Slednje je ponazoril s primerom, da se celo Bogu sodi, le Schmidtu ne.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Z 1. januarjem so se na italijanskih avtocestah povišale cestnine, ki so v povprečju zrasle za 1,5 odstotka. Odločitev o podražitvi je sprejelo italijansko ustavno sodišče, čeprav je tamkajšnje ministrstvo za promet takšnemu ukrepu sprva nasprotovalo. Sprememba cenika neposredno vpliva na vse uporabnike italijanskega avtocestnega križa, vključno s številnimi slovenskimi vozniki in prevozniki. Podražitev bo najbolj prizadela logistična podjetja in turiste, ki Italijo prečkajo v tranzitu ali jo obiskujejo kot končno destinacijo. Italijanske oblasti so poudarile, da je bila uskladitev cen nujna zaradi sodne odločbe, kljub prizadevanjem izvršne oblasti, da bi stroške za uporabnike ohranila na prejšnji ravni. Za slovenske državljane, ki pogosto uporabljajo cestne povezave s sosednjo državo, to pomeni dodatno finančno obremenitev pri načrtovanju potovanj.

Kabinet predsednika Jakova Milatovića je izrazil obžalovanje, da Predrag Krstonijević ni bil izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, in obtožil stranki PES in BS, da že tretjič ovirata polno funkcionalnost ustavnega sodišča in s tem evropske integracije Črne gore. Podpredsednik vlade je čestital Nikoli Mugoši za izvolitev in pohvalil poslance za odgovornost in pripravljenost na dialog.

V Neaplju je v starosti 94 let umrl Francesco Paolo Casavola, ugleden italijanski pravnik in zaslužni predsednik ustavnega sodišča Italijanske republike. Casavola, ki bi 12. januarja praznoval svoj 95. rojstni dan, je bil ena ključnih osebnosti italijanske pravne stroke. Svojo kariero je posvetil akademskemu delu in pravu, pri čemer je kot redni profesor poučeval institucije rimskega prava na Univerzi Federico II v Neaplju. Njegov prispevek k italijanskemu pravnemu redu je bil izjemen, zlasti v času njegovega predsedovanja ustavnemu sodišču, kjer je bdel nad skladnostjo zakonov z ustavo. Italijanska javnost in akademska sfera se od njega poslavljata kot od velikega humanista in pravnika, ki je s svojim znanjem pomembno sooblikoval sodobno interpretacijo rimskega prava in njegovo vlogo v današnji družbi. Pokojni pravnik je veljal za avtoriteto, ki je združevala strogo pravno teorijo z globokim razumevanjem zgodovinskega razvoja institucij.